-
1 shuttle
1) (in weaving, a piece of equipment for carrying the thread backwards and forwards across the other threads.) čolniček2) (a piece of machinery for making loops in the lower thread in a sewing-machine.) čolniček3) (an air, train or other transport service etc which operates constantly backwards and forwards between two places: an airline shuttle between London and Edinburgh; space shuttle (= a craft travelling between space stations).) vozilo, plovilo•* * *[šʌtl]1.nounčolniček v šivalnem stroju; suvalnica, tkalski čolniček; technical prestavljiva vrata na zatvornici; vlak (avtobus, letalo itd.), ki vozi na stalni progi sem in tja; American (= shuttle train) lokalni vlakshuttle bus — avtobus, ki vozi na stalni progi sem in tja;2.transitive verb & intransitive verb(hitro) sem in tja (se) premikati; prečkati; voziti (se), potovati sem in tja; figuratively omahovati, kolebatihe shuttled the Atlantic many times — mnogokrat je prečkal, prevozil Atlantik -
2 toss
[tos] 1. verb1) (to throw into or through the air: She tossed the ball up into the air.) zagnati2) ((often with about) to throw oneself restlessly from side to side: She tossed about all night, unable to sleep.) premetavati se3) ((of a ship) to be thrown about: The boat tossed wildly in the rough sea.) premetavati4) (to throw (a coin) into the air and decide a matter according to (a correct guess about) which side falls uppermost: They tossed a coin to decide which of them should go first.) vreči (kovanec)2. noun(an act of tossing.) met- toss up- win/lose the toss* * *I [tɔs]nounmetanje (v zrak); met, lučaj; premetavanje (sem in tja); stresanje; metanje žreba, žreb(anje); obsolete nemir, razburjenje; padec (zlasti s konja)full toss — sport točen metto take a toss — biti vržen, pasti iz sedla, s konjato win the toss — dobiti pri žrebanju, pri metanju novca v zrakII [tɔs]transitive verbpremetavati (ladjo na morju itd.); metati sem in tja; vreči s sebe; vreči, metati, zagnati; visoko dvigniti, nazaj vreči (glavo); vreči (kaj) (to komu); prevračati, premetavati (seno); metati (kovanec) v zrak (za žrebanje); vznemiriti, razburitito toss a Coin — zagnati, metati novec v zrakI'll toss you for it — vrgel bom novec (žrebal bom) (za to); intransitive verb metati se sem in tja, premetavati se; biti premetavan sem in tja; biti razburkan, vzburkati se, valiti se (o valovih); frfotati (lasje, zastava)to toss out of the room — planiti iz sobe; -
3 swing
[swiŋ] 1. past tense, past participle - swung; verb1) (to (cause to) move or sway in a curve (from side to side or forwards and backwards) from a fixed point: You swing your arms when you walk; The children were swinging on a rope hanging from a tree; The door swung open; He swung the load on to his shoulder.) zibati (se); zavihteti2) (to walk with a stride: He swung along the road.) hoditi z dolgimi koraki, koračiti3) (to turn suddenly: He swung round and stared at them; He is hoping to swing the voters in his favour.) obrniti (se)2. noun1) (an act, period, or manner, of swinging: He was having a swing on the rope; Most golfers would like to improve their swing.) zibanje; zamah2) (a swinging movement: the swing of the dancers' skirts.) zibanje3) (a strong dancing rhythm: The music should be played with a swing.) z zamahom4) (a change in public opinion etc: a swing away from the government.) preobrat5) (a seat for swinging, hung on ropes or chains from a supporting frame etc.) gugalnica•- swinging- swing bridge
- swing door
- be in full swing
- get into the swing of things
- get into the swing
- go with a swing* * *I [swiŋ]1.nounzamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica; music swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu); economy American doba konjunkture, procvit, višek; politics krožno volilno potovanje (kandidata); colloquially posad, (delovna) izmenaoff one's swing figuratively ne na višini, ne pri močifree swing — svoboda gibanja, toriščethe swing of the pendulum — nihanje nihala, figuratively spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)to get into the swing of s.th. — uvesti se v kaj, priučiti se čemuto give full swing to s.th. — dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanjato have one's swing figuratively iti svojo potto let s.th. have its swing — pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)let him have his full swing — pustite ga, naj dela, kar hočelet me have a swing — daj, da se malo poguncam na gugalnicito walk with a swing — hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom;2.adjectivevrtljiv; nihalen; gugalenII [swiŋ]1.intransitive verbnihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se; figuratively biti odvisen ( from od); viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se; nautical obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom;2.transitive verbzamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na); American vplivati na; American uspešno izvesti; politics pridobiti si (volilce)swing it! slang prekleto!to swing a bat (a sword, a lasso) — vihteti gorjačo (meč, laso)to swing one's arms — mahati, otepati z rokamito swing into line military formirati eno vrstoto swing the lead nautical slang ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnegato swing into motion — priti v tek, v zamahto swing round the circle American večkrat spremeniti svoje mnenje; politics American obiskati volilna okrožjahe shall swing for it — za to bo visel, bo obešenhe swung when I shouted — obrnil se je, ko sem zavpilhe swung out of the room — z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobethere is not room enough to swing a cat figuratively niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil -
4 tumble
1. verb1) (to (cause to) fall, especially in a helpless or confused way: She tumbled down the stairs; The box suddenly tumbled off the top of the wardrobe.) zrušiti se2) (to do tumbling.) delati salte2. noun(a fall: She took a tumble on the stairs.) padec- tumbler- tumblerful
- tumble-drier
- tumbling* * *I [tʌmbl]nounpadec, zrušenje; prevračanje, "kozolec", salto; valovanje sem in tja; figuratively nered, zmeda, zmešnjava, direndaj; American slang znak zanimanja ali priznanjato give s.o. a tumble — slang zanimati se za kogahe wouldn't even give her a tumble — najmanjšega zanimanja ni pokazal zanjo, zanj je ni biloII [tʌmbl]intransitive verbpasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti; slang naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, priletetitumble to slang nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti; transitive verb podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustrelitito tumble into bed — pasti, zvaliti se v posteljo -
5 walk
(to walk, stand etc on the toes: He stood on tiptoe(s) to reach the shelf.) hoditi po prstih, stopiti na prste* * *I [wɔ:k]nounhoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja); British English (gozdni) revir; sport tekmovalna hoja; obsolete zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališčewalk of life — položaj v življenju, poklic, karierato come at a walk — priti peš, prikorakatito go at a walk — korakati, iti v korakuto go for a walk, to take a walk — iti na sprehodto be on the walks American inkasirati, pobirati denarthis is not within my walk — to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tičeto take s.o. for a walk — vzeti, peljati koga na sprehodII [wɔ:k]1.intransitive verbhoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti; obsolete majati se, premikati se (sem in tja); figuratively obsolete živeti (po nekih načelih); obsolete klatiti se okolito walk on air figuratively biti v devetih nebesihto walk in peace figuratively mirno živetihe walked into the pie figuratively planil je po paštetito walk in golden ( —ali silver) slippers figuratively plavati v denarju, živeti v bogastvuto walk over (the course) — z lahkoto dobiti dirko, figuratively z lahkoto zmagatito walk round s.o. American colloquially opehariti, oslepariti kogato walk through one's part theatre brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogoto walk into s.o. colloquially napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga;2.transitive verbprehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)to walk one's beat military biti na stražito walk the chalk ( —ali chalk mark, chalk line) — figuratively dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredoto walk one's chalks slang pobrati jo, po francosko se poslovitito walk a horse — voditi, prepeljavati konjato walk the hospital — prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)to walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojo, s pešačenjemto walk the streets — hoditi po ulicah; figuratively baviti se s prostitucijo -
6 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
7 bustle
1. verb((often with about) to busy oneself (often noisily or fussily): She bustled about doing things all day.) skakati sem in tja2. noun(hurry, fuss or activity.) zmeda* * *I [bʌsl]1.intransitive verbsukati se, poditi se, hiteti, ( about) sem ter tja tekati;2.transitive verbspodbosti, gnati, poditiII [bʌsl]nounrazgrajanje; zmešnjava, kolobocija; vrvež; delavnost, naglicaIII [bʌsl]nounblazina, ki so si jo ženske vlagale zadaj pod pas -
8 rampage
[ræm'pei‹](to rush about angrily, violently or in excitement: The elephants rampaged through the jungle.) divjati* * *[ræmpéidž]1.besnenje, besnost, jeza, divjanje, skakanjeto be (to go) on the rampage — divjati, razsajati, besneti; rohneti, biti slabe volje, biti ves iz sebe od jeze;2.intransitive verbbesneti, divjati, razsajati; biti razkačen; drveti sem in tja, nemirno tekati sem in tja, skakati -
9 seesaw
['si:so:] 1. noun(a long flat piece of wood, metal etc, balanced on a central support so that one end of it goes up as the other goes down: The boy fell off the seesaw in the park.) gugalnica2. verb(to move up and down like a seesaw: The boat seesawed on the crest of the wave.) gugati (se)* * *[sí:sɔ:]1.noungugalnica, guncnica (v sredini podprta deska); figuratively stalno kolebanje, pogostna menjavato go seesaw — kolebati, nihati; izmenoma prihajati, hoditi sem in tja;2.adjectivepremikajoč se gor in dol; spremenljiv, omahljiva seesaw motion — gibanje gor in dol;3.adverbgor in dol, sem in tja; spremenljivo, omahljivo;4.transitive verb & intransitive verbgugati (se), zibati (se), nihati; figuratively stalno se menjavati -
10 to-and-fro
-
11 traverse
I [traevəs]1.nounprečkanje, potovanje (vožnja) skozi; prečni tram, prečnica, traverza; military traverza, prečna zaščita od bočnega ognja; prečni jez; prečni prehod; nautical prečna, cikcak črta (ladje); technical premikanje, gibanje v stran (stroja), (redko) zapreka, ovira; juridically zanikanje, ugovor; navedba o dejanskem stanjuto make a traverse — prečkati (polico v steni);2.adjectiveprečen, poševen, transverzalen, navzkrižen, cikcakastII [traevəs, trəvɜ:s]transitive verbprečkati, prepotovati, prehoditi, iti skozi (čez); teči skozi; hoditi sem in tja ( the room po sobi); prekrižati, položiti navzkriž; figuratively pretresti, premisliti, pregledati; biti razpet nad (o mostu); preprečiti (načrte); juridically ugovarjati, zanikati, pobijati; military obrniti, nameriti v stran proti tarči (top); technical počez strugati (skobljati, oblati); intransitive verb iti počez, iti čez, iti sem in tja (gor in dol); technical obračati se; (mečevanje) napraviti izpad v stranto traverse s.o.'s plan — prekrižati komu načrt -
12 wigwag
[wígwæg]1.nounmahanje; signaliziranje, signal z zastavicami;2.transitive verb nautical militarysignalizirati z zastavicami, svetilkami itd; colloquially sem in tja premikati;3.adverbsem in tja -
13 up-and-down
[ʌpənddáun]adjective (ki vozi, gre) gor in dol, sem in tja, tja in nazaj; neraven, nepravilen; pokončen, navpičen; American colloquially odprt, pošten -
14 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
15 here
[hiə] 1. adverb1) ((at, in or to) this place: He's here; Come here; He lives not far from here; Here they come; Here is / Here's your lost book.) tukaj2) (at this time; at this point in an argument: Here she stopped speaking to wipe her eyes; Here is where I disagree with you.) v tem trenutku, na tem mestu3) (beside one: My colleague here will deal with the matter.) tukaj2. interjection1) (a shout of surprise, disapproval etc: Here! what do you think you're doing?) hej!2) (a shout used to show that one is present: Shout `Here!' when I call your name.) tukaj!•- hereabouts- hereabout
- hereafter
- the hereafter
- hereby
- herein
- herewith
- here and there
- here goes
- here's to
- here
- there and everywhere
- here you are
- neither here nor there* * *[híə]adverbtukaj, semkaj, sem; figuratively na tem mestu, v tem slučajuhere you are! — izvolite!here below — tukaj doli, figuratively na zemlji, na tem svetuhere goes! — da začnem!, da poskusim!look here! — glej!, poslušaj, prosimthat is neither here nor there — ne spada sem, ni važnohere's to you! — na tvoje zdravje!here and there — tu in tam, semkaj, tjakaj; sem in tja (časovno)here, there and everywhere — povsodhere today and gone tomorrow — bežno, minljivo -
16 thither
[ðíðə]1.adverbtjato go hither and thither — hoditi sem in tja;2.adjectivetamkajšnji; onstranski -
17 yon
[jɔn]1.adjective obsolete & dialectaloni (tam);2.pronounoni, ono (tam);3.adverbtam; tja -
18 about
1. preposition(on the subject of: We talked about our plans; What's the book about?) o2. preposition, adverb1) ((sometimes round about) near (in place, time, size etc): about five miles away; (round) about six o'clock; just about big enough.) okrog2) (in different directions; here and there: The children ran about (the garden).) naokrog3) (in or on some part (of a place etc): You'll find him somewhere about (the office).) nekje blizu4) (around or surrounding: She wore a coat about her shoulders; He lay with his clothes scattered about.) okrog, naokrog3. adverb((in military commands etc) in the opposite direction: About turn!) obrat, krog* * *I [əbáut]adverbnaokoli, naokrog, nekje v bližini; približnoabout and about — sem ter tja, tu pa tam; American zelo podobno, enakoto be about — biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdravto be about to do s.th. — pravkar nameravati kaj storitito bring about — povzročiti, uresničiti, dokazatito come about — pripetiti, zgoditi semilitary American about face — poln obrat, na desno!military left about! — na levo!military right about! — na desno!colloquially about right — še kar pravrumours are about — govori se, širijo se govoriceto send to the right about — zapoditi, ošteti kogato set about to do s.th. — lotiti se česa, začeti kajmilitary about turn — poln obrat; na levo; American na desnowhat are you about? — kaj počneš?, kaj nameravaš?II [əbáut]prepositionokoli, okrog, o, prigo about your business! — skrbi za svoje stvari!to go the wrong way about s.th. — lotiti se stvari z napačnega koncabe quick about it! — podvizaj se!, pohiti!what about it? — kaj bi bilo s tem?III [əbáut]transitive verbnautical spremeniti smer ladje -
19 hither
['hiðə](to this place.) semkaj- hitherto- hither and thither* * *I [híðə]adjectivebližji, ki je na tej straniII [híðə]adverbsemkaj, tu sem -
20 around
1. preposition, adverb1) (on all sides of or in a circle about (a person, thing etc): Flowers grew around the tree; They danced around the fire; There were flowers all around.) okrog, naokrog2) (here and there (in a house, room etc): Clothes had been left lying around (the house); I wandered around.) sem ter tja2. preposition(near to (a time, place etc): around three o'clock.) okoli3. adverb1) (in the opposite direction: Turn around!) naokrog2) (near-by: If you need me, I'll be somewhere around.) v bližini* * *I [əráund]adverbokoli, naokoli, približno; American v bližiniall around — povsod naokrog, okrog in okrogslang stick around — ostani v bližini!II [əráund]prepositionokrog, okoliaround the clock — dan in noč, nenehno
См. также в других словарях:
tjà — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sèm — [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lazíti — in láziti im, tudi láziti im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smúkati — am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metáti — méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trésti — trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamajáti — májem tudi zamájati em tudi am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā) 1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatrésti — trésem dov., zatrésite in zatresíte; nam. zatrést in zatrèst (ẹ) narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: zatresti drevo; veter je zatresel veje / izdihani zrak zatrese glasilki / ekspr.: eksplozija je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ter — vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika